
Pri izbiri senzorja ni dovolj preveriti samo razdalje zaznavanja ali velikosti ohišja. Najprej je treba vedeti kaj želimo zaznavati, na kakšni razdalji, v kakšnem okolju bo senzor deloval in kako bo povezan s krmilnim sistemom.
1. Kaj želite zaznavati?
Material oziroma objekt, ki ga želite zaznati, je eden prvih kriterijev pri izbiri.
Kovinski predmeti
Za brezkontaktno zaznavanje prisotnosti ali položaja kovinskih predmetov najprej preverite induktivne senzorje.
Tipične aplikacije so zaznavanje kovinskih delov strojev, položaja komponent ali prisotnosti izdelka v proizvodnem procesu.
Tekočine, granulat in drugi nekovinski materiali
Če morate zaznavati tekočine, granulat, plastiko, papir, les ali druge nekovinske materiale, preverite kapacitivne senzorje.
Uporabni so tudi pri določenih aplikacijah zaznavanja prisotnosti oziroma nivoja materiala.
Različni predmeti in večje razdalje
Za optično zaznavanje različnih predmetov oziroma za aplikacije, kjer je potrebna večja razdalja zaznavanja, so pogosto primerna izbira fotoelektrični senzorji.
Pri njih je treba poleg dosega preveriti tudi način zaznavanja, saj se difuzne, refleksijske izvedbe ter sistemi z oddajnikom in sprejemnikom uporabljajo za različne naloge.
Položaj bata ali magneta
Za zaznavanje magnetnega polja oziroma položaja bata v pnevmatskem cilindru preverite magnetne REED senzorje.
Podrobne lastnosti posameznih tehnologij so predstavljene na pripadajočih kategorijskih straneh. Pri izbiri senzorja za konkretno aplikacijo pa je treba nadaljevati še z naslednjimi kriteriji.
2. Na kakšni razdalji in kako hitro mora senzor zaznati predmet?
Ko določite primerno tehnologijo, preverite zahtevano razdaljo zaznavanja.
Pri bližinskih senzorjih je ta običajno navedena kot nazivna oziroma preklopna razdalja. Tudi senzorji istega tipa imajo lahko precej različne dosege glede na velikost, konstrukcijo in način montaže.
Pri fotoelektričnih senzorjih so možne bistveno večje razdalje, vendar je doseg močno povezan tudi z načinom optičnega zaznavanja.
Pri izbiri zato preverite:
- zahtevano delovno razdaljo,
- dovoljeno toleranco položaja predmeta,
- ali se predmet med delovanjem premika,
- ali se njegova razdalja do senzorja spreminja,
- ali je potrebna varnostna rezerva glede na največji doseg.
Senzorja ni priporočljivo izbirati tako, da zahtevana razdalja delovanja le za las dosega njegovo skrajno območje zaznavanja.
Kaj pa hitrost zaznavanja?
Pri hitro premikajočih se predmetih preverite tudi preklopno frekvenco oziroma odzivni čas senzorja.
Senzor ima lahko ustrezno razdaljo zaznavanja, vendar to še ne pomeni, da bo dovolj hitro zaznaval izdelke na hitrem transportnem traku ali pri kratkih proizvodnih ciklih.
Višja kot je zahtevana hitrost procesa, pomembneje je preveriti ta podatek v tehnični dokumentaciji konkretnega senzorja.
3. Kakšne so lastnosti predmeta?
Pri nekaterih aplikacijah samo podatek o materialu ni dovolj.
Pri fotoelektričnih senzorjih lahko na zaznavanje vplivajo:
- barva predmeta,
- površina in njena odbojnost,
- velikost predmeta,
- prosojnost,
- ozadje za predmetom.
Majhen temen predmet pred svetlim ozadjem lahko na primer zahteva drugačno rešitev kot velik, dobro odbojen predmet.
Pri kapacitivnih senzorjih pa je treba upoštevati lastnosti zaznavanega materiala in tudi materiale v neposredni okolici senzorja.
Pri zahtevnejših aplikacijah je zato smiselno pred končno izbiro preveriti podatkovni list oziroma senzor preizkusiti v dejanskih pogojih.
4. V kakšnem okolju bo senzor deloval?
Senzor, ki deluje brez težav v laboratorijskih pogojih, ni nujno ustrezen za dejansko industrijsko okolje.
Preverite predvsem:
- temperaturno območje,
- prisotnost vode in vlage,
- prah in umazanijo,
- olje in druge tekočine,
- vibracije in mehanske obremenitve,
- način čiščenja,
- zahtevano stopnjo IP zaščite.
Posebno pozornost zahtevajo optični senzorji, saj lahko prah, olje ali druge nečistoče na optičnih površinah vplivajo na zanesljivost zaznavanja.
Pri zahtevnejših pogojih zato ne izbirajte samo glede na tehnologijo in doseg. Preverite tudi material ohišja, stopnjo zaščite in dovoljene okoljske pogoje konkretnega izdelka.
5. PNP ali NPN? NO ali NC?
Ko določite način zaznavanja, mora biti senzor združljiv tudi z električno zasnovo krmilnega sistema.
Pri DC senzorjih se najpogosteje srečujemo z izhodoma PNP in NPN.
Poenostavljeno:
- PNP ob aktivaciji preklopi izhod proti pozitivnemu potencialu,
- NPN ob aktivaciji preklopi izhod proti negativnemu potencialu.
Katero izvedbo potrebujete, je odvisno predvsem od vhoda PLC-ja oziroma druge naprave, na katero bo senzor priključen.
Poleg tega preverite še način preklopa:
- NO - normally open: izhod v noramlenm stanju ni aktiven,
- NC - normally closed: izhod je v normalnem stanju aktiven.
PNP/NPN in NO/NC sta dva ločena podatka. Senzor je zato lahko na primer PNP NO, PNP NC, NPN NO ali NPN NC.
Pred izbiro vedno preverite, kakšen vhod in logiko pričakuje vaš krmilni sistem.
6. Kabel ali konektor? Koliko je prostora za montažo?
Na koncu preverite še mehansko in priključno izvedbo senzorja.
Na voljo so lahko izvedbe:
- s fiksnim kablom,
- s konektorjem M8,
- s konektorjem M12,
- z različnimi dolžinami kabla,
- v ravni ali drugačni mehanski izvedbi.
Konektorska povezava je praktična predvsem tam, kjer želite omogočiti hitro menjavo senzorja brez ponovnega priklapljanja posameznih vodnikov.
Pri izbiri preverite tudi:
- razpoložljiv prostor za montažo,
- velikost in obliko senzorja,
- način pritrditve,
- smer kabla oziroma konektorja, potrebno dolžino kabla,
- dostopnost pri servisiranju.
Pri cilindričnih bližinskih senzorjih je treba upoštevati tudi, ali gre za poravnano ali neporavnano montažo, saj način vgradnje vpliva na pravilno delovanje senzorja in zahtevane odmike od okoliških kovinskih površin.




