Kontaktorji in releji imajo podobno osnovno nalogo – omogočajo električno krmiljeno preklapljanje tokokrogov. Kljub podobnemu principu delovanja pa niso namenjeni povsem enakim aplikacijam.
Releji se praviloma uporabljajo predvsem v krmilnih, signalnih in vmesniških tokokrogih, kontaktorji pa za preklapljanje močnostnih bremen, kot so elektromotorji, grelci in drugi porabniki.
Pri izbiri zato ni pomemben samo nazivni tok, temveč tudi vrsta bremena, zagonski tokovi, pogostost preklapljanja in deklarirane karakteristike naprave.
Kaj imata kontaktor in rele skupnega?
Pri klasičnem elektromehanskem releju in kontaktorju krmilni signal aktivira tuljavo, ki s pomočjo elektromagnetnega polja spremeni položaj kontaktov. Tako lahko z manjšim krmilnim signalom vključimo ali izključimo drug električni tokokrog.
Obe napravi se zato pogosto uporabljata v elektro omarah, avtomatizaciji in krmilnih sistemih.
Glavna razlika je predvsem v tem, za kakšno nalogo in kakšno vrsto bremena je posamezna naprava zasnovana.
Kdaj uporabiti rele?
Releji se pogosto uporabljajo za:
- prenos in ločevanje krmilnih signalov,
- povezovanje PLC-ja z drugimi napravami,
- signalizacijo in avtomatizacijo,
- izvajanje krmilnih in blokirnih funkcij,
- preklapljanje bremen v okviru deklariranih zmogljivosti releja.
V industrijski avtomatizaciji rele pogosto deluje kot vmesni element med krmilnikom in izvršilno napravo.
Pri izbiri preverite predvsem:
- napetost tuljave,
- AC ali DC krmiljenje,
- dovoljeni tok in napetost kontaktov,
- število in vrsto kontaktov,
- vrsto bremena,
- pričakovano pogostost preklapljanja.
Pri tem ni dovolj preveriti samo največjega dovoljenega toka. Upoštevati je treba tehnične podatke proizvajalca za konkretno vrsto bremena in način uporabe.
Kdaj uporabiti kontaktor?
Kontaktorji so namenjeni predvsem krmiljenemu preklapljanju močnostnih tokokrogov.
Tipične aplikacije so:
- elektromotorji,
- črpalke in ventilatorji,
- transportni sistemi,
- kompresorji,
- grelci,
- drugi industrijski porabniki.
Posebej pogosti so kontaktorji pri krmiljenju elektromotorjev, kjer je treba upoštevati tudi zagonske tokove in način delovanja motorja.
Pri izbiri kontaktorja preverite:
- vrsto in moč bremena,
- nazivni obratovalni tok,
- obratovalno napetost,
- napetost tuljave,
- ustrezno kategorijo uporabe, na primer AC-1 ali AC-3,
- število glavnih in pomožnih kontaktov,
- zahtevano pogostost preklapljanja.
Za vklapljanje in izklapljanje standardnih asinhronskih motorjev se pogosto uporabljajo kontaktorji, izbrani glede na kategorijo uporabe AC-3 ter električne podatke motorja.
Ali lahko rele nadomesti kontaktor?
Releja in kontaktorja ni smiselno izbirati samo glede na nazivno vrednost toka.
Nekateri releji lahko preklapljajo razmeroma velike tokove, vendar to še ne pomeni, da so primerni za vsako močnostno aplikacijo.
Če želimo rele uporabiti za določeno breme, morajo njegove deklarirane karakteristike ustrezati:
- vrsti bremena,
- napetosti,
- toku,
- zagonskim obremenitvam,
- pogostosti preklapljanja,
- zahtevani električni življenjski dobi.
Pri zahtevnejših motornih in drugih močnostnih aplikacijah je praviloma primernejši ustrezno dimenzioniran kontaktor.
Rele in kontaktor lahko uporabljamo skupaj
Rele in kontaktor pogosto nista alternativi, ampak opravljata različni nalogi v istem krmilnem sistemu.
Primer vezave:
PLC ali senzor → rele → tuljava kontaktorja → kontaktor → elektromotor
Rele lahko v takšni vezavi deluje kot vmesni oziroma ločilni element, kontaktor pa preklaplja napajanje motorja.
Vmesni rele ni potreben v vsaki aplikaciji. Če izhod krmilnika ustreza zahtevam tuljave kontaktorja, je mogoče kontaktor krmiliti tudi neposredno.
Kontaktor in motorska zaščita nimata enake naloge
Kontaktor omogoča krmiljeno vklapljanje in izklapljanje motorja, vendar sam po sebi ne zagotavlja vseh potrebnih zaščit motornega tokokroga.
Za zaščito elektromotorja se uporabljajo ustrezne zaščitne naprave, med drugim motorska zaščitna stikala.
Kontaktor in motorska zaščita se zato pogosto uporabljata skupaj: kontaktor skrbi za preklapljanje motorja, zaščitna naprava pa za ustrezno zaščito tokokroga in motorja.
Več o njihovi funkciji in izbiri lahko preberete v članku Kako delujejo motorska zaščitna stikala?.
Kontaktor ali rele – kako izbrati?
Pred izbiro preverite predvsem:
- ali preklapljate krmilni signal ali napajanje porabnika,
- kakšno breme preklapljate,
- kakšni so nazivni in zagonski tokovi,
- kako pogosto bo naprava preklapljala,
- kakšno krmilno napetost imate na voljo,
- katere kontakte in dodatne funkcije potrebujete.
Za krmilne, signalne in vmesniške funkcije je pogosto primernejši rele, za preklapljanje zahtevnejših močnostnih bremen pa kontaktor.
Končna izbira mora vedno temeljiti na tehničnih podatkih konkretne naprave in zahtevah aplikacije.
Pogosta vprašanja
Je kontaktor enako kot rele?
Ne. Napravi lahko delujeta po podobnem elektromehanskem principu, vendar sta praviloma zasnovani za različne naloge. Rele se pogosto uporablja v krmilnih tokokrogih, kontaktor pa za močnostno preklapljanje.
Ali lahko z relejem krmilimo motor?
Lahko, če karakteristike konkretnega releja ustrezajo motorju in načinu uporabe. Pri zahtevnejših motornih aplikacijah in pogostem preklapljanju se praviloma uporablja ustrezno dimenzioniran kontaktor.
Kaj pomeni 24 V DC pri kontaktorju ali releju?
Preveriti je treba, na kateri parameter se podatek nanaša. Pogosto označuje nazivno krmilno napetost tuljave, medtem ko imajo kontakti ločeno določene dovoljene napetosti in tokove.
Ali kontaktor zaščiti motor pred preobremenitvijo?
Ne sam po sebi. Kontaktor je predvsem stikalni oziroma krmilni element. Za zaščito motorja je treba uporabiti ustrezno zaščitno napravo oziroma pravilno koordinirano kombinacijo naprav.
